V sodobni družinski komediji v 3D so se ponovno lotili klasične pripovedi, v kateri je Jack Black (Kung Fu Panda in Šola rocka) Lemuel Gulliver, skromni uradnik v vložišču newyorškega časopisa. Potem ko s prevaro pride do naloge napisati članek o Bermudskem trikotniku, se odpravi tja, a ga odnese v neodkrito deželo Lilliput.
Za vas ocenjujeFilip Breskvar
Morda film na bizaren način uspe zastaviti tudi zanimivo in hkrati srhljivo analogijo s sodobnimi idejami neoliberalnega kapitalizma, ko malo delavno ljudstvo ubogljivo noč in dan gara za (na videz) največjega velikana.
Preberi celo kritiko
V tem čudovitem novem svetu je Guliver končno velikan – po egu in po višini - še posebej, ko začne pripovedovati napihnjene zgodbice, v katerih se baha, da je zaslužen za največje svetovne izume in da je bil v središču najpomembnejših zgodovinskih dogodkov. Guliver si še utrdi položaj, ko svoje nove prijatelje povede v bitko proti njihovim dolgoletnim sovražnikom. A ko Gulliver izgubi vse in ogrozi Liliputance, mora poiskati način, kako popraviti škodo. Nazadnje Gulliver le postane pravi velikan med ljudmi, ko spozna, da prava veličina, tista, ki res šteje, prihaja od znotraj.
Ta nova inkarnacija Gulliverjevih potovanj se je začela, ko je producent John Davis poklical Jacka Blacka. Kmalu potem je bil Black že zraven kot naslovni junak in kot izvršni producent projekta. “Pograbil sem priložnost, da bi bil del tega,” pravi Black. “Temu se nisem mogel upreti. Jaz, Gulliver, potovanja, biti velikan v drugem svetu. Vsi elementi za velik film so bili na mestu.”
Ko je Jonathan Swift v 18. stoletju napisal svoj roman, svet še ni bil v celoti odkrit, zato se zamisel o otoku, ki ga poseljujejo drobceni ljudje, ni zdela tako za lase privlečena. Black, Davis, režiser Rob Letterman, koscenarist Joe Stillman (Shrek) in koproducent Brian Manis so se potrudili, da bi bila zgodba relevantna in zabavna za sodobno občinstvo. Kratek čas so razmišljali, da bi se Gulliverjeva pustolovščina odvijala na oddaljenem planetu, a so se nazadnje odločili, da bo Gulliver odpotoval skozi meddimenzionalni portal - ne na oddaljeni planet, ampak na vzporedni svet, ki je hkrati sodoben in staromoden. “Eden od naših glavnih ciljev je bil, da bi občinstvo ves čas verjelo v Lilliput,” pravi John Davis. “Hoteli smo vas postaviti tik ob Gulliverja.”
Poleg izjemnih vizualnih učinkov so prvič na filmu uporabljali tako imenovano kamero DualMoCo (MoCo je skrajšava za motion control), najnovejši izum v filmski industriji. DualMoCo združuje kompleksno računalniško tehnologijo in sinhronizirane kamere na žerjavih. V realnem času so posneli velikanskega Gulliverja in drobcene Liliputance v istem prizoru kljub njihovi različni velikosti. Medtem ko je bil Black na enem od odrov in nastopal z zelenim platnom v ozadju, pa so igralci, ki so upodabljali Liliputance, na drugem odru igrali “ob” Blacku. Rob Letterman razloži: “Moj cilj je bil, da pride do interakcije med Jackom in drugimi igralci, hotel sem, da bi bile te interakcije pristne, kot bi bili vsi v eni sobi. To je za komedijo bistvenega pomena.” Producent Gregory Goodman dodaja: “Na platnu boste videli Jacka govoriti z likom, ki je čisto majčken v primerjavi z njim. Cilj uporabe DualMoCo je bil, da bi bil učinek videti pristen in hkrati tak, kakršnega še niste videli v kinu.”
O IGRALCIH
JACK BLACK (Lemuel Guliver, izvršni producent) bo imel leta 2011 v kinu tri filme, Kung Fu Panda 2, The Big Year in Bernie.
Posnel je filme Kung Fu Panda, Tropski vihar, Šola rocka, Nacho Libre, King Kong. Bob Roberts, Zvestoba do groba, Saving Silverman, Ljubezen je slepa, Orange County, Envy, Kraljestvo morskega psa, Počitnice, Jesus’ Son ter Margot at the Wedding.
Black je tudi pevec rock-folk komične skupine Tenacious D. Prvi album so izdali jeseni leta 2001. Novembra leta 2006 je skupina predstavila film Tenacious D in the Pick of Destiny, ki sta mu sledila dokumentarca The Making of The Pick of Destiny ter D Tour: A Tenacious Documentary.
EMILY BLUNT (princesa Mary) je posnela filme My Summer of Love, Gideon’s Daughter (zlati globus za najboljšo stransko igralko v seriji ali televizijskem filmu), Hudičevka v Pradi, The Great Buck Howard, Punca mojega brata, The Jane Austen Book Club, Sunshine Cleaning, Wilsonova vojna, Young Victoria, The Adjustment Bureau in serije Boudica, Smrt na Nilu, Henrik osmi.
AMANDA PEET (Darcy) je posnela filme 2012, Please Give, What Doesn’t Kill You, The Martian Child, Več kot ljubezen, Syriana, Melinda in Melinda, Morilec mehkega srca, Nevarna smer, Ljubezen je luštna stvar, Identiteta, High Crimes, Igby Goes Down in televizijski seriji Studio 60 on the Sunset Strip in Jack and Jill.
O REŽISERJU
ROB LETTERMAN je kot režiser debitiral z animiranim filmom Kraljestvo morskega psa. pri katerem je bil tudi eden od scenaristov. Enaki dve nalogi je opravljal tudi pri animiranem uspešnici Pošasti proti nezemljanom.
Pred tem je režiral kratki film Los Gringos.
V novi filmski interpretaciji priljubljene zgodbe Jonathana Swifta ne vidimo zgolj velikega Jacka Blacka, temveč dobimo veliko velikega Jacka Blacka … in še v 3D tehniki za povrhu. To seveda pomeni, da je gledalec deležen obilice širokokotnih pogledov na Blackove fiziološke neproporcionalnosti, da o slapovih urina niti ne govorimo. Tako v zgodbi ostane zelo malo prostora za družbeno-politično satiro po Swiftovi zamisli in toliko več za klasično burlesko Blackovega destruktivnega samoponiževanja, ki je, roko na srce, na nek sadističen način tudi dokaj zabavno. Morda film na bizaren način uspe zastaviti tudi zanimivo in hkrati srhljivo analogijo s sodobnimi idejami neoliberalnega kapitalizma, ko malo delavno ljudstvo ubogljivo noč in dan gara za (na videz) največjega velikana. A to je verjetno zgolj naključen ostanek Swiftove ideje, med tem ko ima film kot celota eno samo ambicijo – hitra, razbremenjujoča in mestoma brutalno prostaška zabava s priokusom instantne romance.
Filip, tu se pa popolnoma strinjam s tabo.
Dvomim le, da je bila analogija s ... zastavljena zavestno.